(webinar) Nazaj k osnovam: kje iskati naložbene priložnosti po koncu poceni denarja
Primož Cencelj, vodja upravljanja obvezniških naložb pri Generaliju Investments
Foto: Jure Makovec
Prva polovica leta 2022, ko so centralne banke le spremenile smer monetarne politike, na katero so se finančni, predvsem pa delniški trgi silovito odzvali z razprodajami, je bila vnovična lekcija za zasebne vlagatelje po svetu. To obdobje, v katerem so mnogi izgubili po 20 odstotkov vrednosti portfelja in več, je pokazala, kako hitro se v obdobju vsesplošne in dolgoročne rasti lahko hitro pozabi na osnove vlaganja. Zato je zdaj, ko čakamo, da trgi vnovič dobijo zalet, čas za obnovitev glavnih lastnosti iskanja naložbenih priložnosti in tudi samih osnov vlaganja v vzajemne sklade.
Ti so še vedno najpogostejša oblika vlaganja zasebnih vlagateljev po svetu. Osrednja privlačnost skladov je, da so strokovno strukturirani portfelji (košarice) skrbno izbranih vrednostnih papirjev, ki pod budnim očesom analitikov in upravljavcev družb za upravljanje sledijo vnaprej postavljenim naložbenim ciljem. Malim vlagateljem torej omogočajo, da že z nizkimi zneski vlagajo v paleto strokovno izbranih vrednostnih papirjev.
Razpršitev lahko zmanjša nihajnost in naložbeno tveganje, a ju ne odpravi
Njihova glavna privlačnost za zasebne vlagatelje, poleg strokovnega upravljanja, temelji na razpršitvi naložb. Ta je temelj varnosti vlagateljev, saj razprši in s tem zmanjša naložbeno tveganje znotraj posamičnega sklada in tudi na ravni posamičnega portfelja, ki ga ponavadi sestavlja več različnih vzajemnih skladov. S tem, ko vlagatelj svoja sredstva razprši med več posamičnih podjetij, panog in tudi geografskih regij, zmanjša nihajnost takšne kombinacije naložb in s tem zaščiti sredstva pred večjimi nihaji vrednosti (tako navzdol kot navzgor). Pri tem je treba poudariti, da sama razpršitev ne odpravi naložbenih tveganj.
Pri vlaganju v sklade sta pomembni dve ravni razpršitve. Prva je razpršitev znotraj posamičnega sklada, druga pa med različnimi skladi znotraj portfelja (oziroma košarice). Ne tako redki vlagatelji v svojem osebnem portfelju pogosto varčujejo za več različnih naložbenih ciljev, ki so različno časovno oddaljeni. To nikakor ni idealno, saj bi moral vsak naložbeni cilj (na primer dodatna pokojnina ali nakup nepremičnine) imeti svojo košarico naložbenih produktov. Razlog za to se skriva v eni najpomembnejših postavk vlaganja – času.
Pomen časa in zmanjševanja tveganja
Vsaka aktivna strategija vlaganja temelji na tem, da se sčasoma postopoma zmanjšuje naložbeno tveganje in tako vse bolj ščiti ustvarjena glavnica. Razlog za to je v tem, da je na začetku dolgoročnega vlaganja lažje povrniti morebitne izgube. Zato lahko v tem delu naložbenega cikla vlagatelj sprejme nekoliko več tveganja, saj to praviloma vodi do večjih ustvarjenih donosov. Prav tako pa – nasprotno – pomeni ob koncu varčevanja. Takrat se delež bolj tveganih naložb (na primer delnic) zmanjša. Tako se zmanjšata nihajnost in verjetnost večjih izgub ter poskrbi za čim večjo varnost privarčevane glavnice.
Do večjih donosov le z večjim tveganjem
Napaka, ki jo pogosto naredijo mnogi zasebni vlagatelji, je začetna izbira skladov za svojo košarico. Najlažje je namreč izbrati sklade, ki so v preteklosti dosegali velike donose, in vložiti tja. Pri tem pa ne pomislijo, da je za velikim donosom sklada morda razlog, da je upravljavec sprejemal (pre)velika tveganja. Kar se je skozi določeno obdobje morda izšlo, a velik donos bi se prav tako lahko hitro spremenil v veliko izgubo. Za dolgoročni uspeh na finančnih, predvsem pa delniških trgih je treba do visokih donosnosti priti s čim manjšim tveganjem in nihanji.
Komu zaupati privarčevana sredstva v upravljanje
Tako preidemo na morda najpomembnejši del odločitev zasebnega vlagatelja – komu zaupati privarčevana sredstva v upravljanje. Zakaj je ta odločitev ena najpomembnejših pri dolgoročnem varčevanju?
Razlog je znova čas. Le malenkostne razlike v donosnosti (ali stroških) na letni ravni lahko dolgoročno (na primer 20 let) pomenijo velike razlike v končnem privarčevanem znesku.
Vsi razviti finančnih trgi imajo veliko ponudbo vzajemnih skladov, zato se vlagatelji pogosto zanašajo na neodvisne analize njihove uspešnosti. Pri nas se z ocenjevanjem uspešnosti skladov in družb za upravljanje že več kot desetletje ukvarja revija Moje finance.
Ker je vlaganje v sklade dolgoročna naložba, je vedno treba tudi uspeh upravljavcev ocenjevati skozi čim bolj dolgoročno prizmo. Kaj razkrijejo zadnji rezultati revije Moje finance, objavljeni pred mesecem dni?
Moje finance najboljšim vzajemnim skladom vsako leto podelijo tudi zvezdice. Najvišjo oceno petih zvezdic je letos za desetletno obdobje med denarnimi skladi prejel le GENERALI MM, SKLAD DENARNEGA TRGA – EUR, med skladi, ki vlagajo v evropske obveznice, zgolj Generali Bond, obvezniški – EUR, med delniškimi evropskimi skladi le GENERALI RASTKO, EVROPSKI DELNIŠKI SKLAD.
Generali Investments 25. aprila ob 14. uri pripravlja finančni webinar, ki bo ponudil poglobljeno razumevanje osnov vlaganja v vzajemne sklade in iskanja donosnih naložbenih priložnosti.
Če želite bolje razumeti logiko delovanja vzajemnih skladov in se seznaniti z morebitnimi naložbenimi priložnostmi v sedanjem naložbenem okolju, se prijavite in prisluhnite upravljavcem Generalija Investments. Ogled še posebej priporočamo tistim, ki razmišljajo, da bi del sredstev prenesli z bančnih depozitov na finančne trge.
No comments: